Gradnja

Sama gradnja je zapleten postopek, ki ga prepustimo usposobljenim strokovnjakom. Kljub temu pa moramo njihovo delo ves čas nadzorovati. Uporabljati morajo ustrezne gradbene materiale, gradbišče ustrezno pripraviti na gradnjo, pravilno zidati in izdelati streho ter vse inštalacije. Če bodo svoje delo dobro opravili, bo hiša kakovostno zgrajena, bivanje v njej pa prijetno.

 


Termoizolacijske fasade za manjše energetske izgube torek 01/04/2014

Termoizolacijski sistemi fasad ponujajo veliko prednosti: zmanjšujejo stroške ogrevanja in hlajenja objekta ter stroške gradnje, zaradi majhne teže pa ne pritiskajo na zgradbo. Termofasade so namreč izdelane iz polistirena (stiropor), lepila za stiropor, mrežice, klinov ter zaključnega sloja malte in ometa.


Termoizolacijske fasade lahko postavimo na vse podlage: od opeke, betona do kamna in drugih plošč. Preden postavimo prve plošče iz polistirena, je treba pri dnu namestiti kotno letev ali mrežico. Plošče nalepimo na zid: lepilo na ploščo nanesemo vzdolž robov in po sredini; nato pa plošče iz stiroporja dodatno pritrdimo na zid še z vijaki.

 

Nameščanje termofasade hiše

Prvi sloj lepila obvezno nanesite, preden postavite mrežico. Mreža za okrepitev fasade se postavlja vertikalno: potopite jo v prvi sloj lepila in pritrdite na striroporno ploščo, da bo končna podoba trdnejša in močnejša. Čez mrežico nanesite drugi sloj lepila, ki ga je treba zgladiti, da bo fasada ravna. Po nanosu in sušenju lepila nanesite še zaključno plast v poljubni granulaciji (grobost fasade) in barvi.

 

Zakaj potrebujemo toplotno zaščito?

Toplotna zaščita fasade je zaradi velike površine eden najpomembnejših elementov za izolacijo objektov. Pripomore k zmanjšanju porabe energije in zato zmanjšuje onesnaževanje naravnega okolja. Med različnimi sistemi toplotne zaščite fasade je najpogostejši tip tako imenovana kontaktna fasada – stenska izolacija na zunanji strani zgradbe.

 

Katera dela morajo biti dokončana pred vgradnjo fasade?

Ko se lotite vgradnje fasade, morajo biti na objektu dokončana vsa krovna dela ter vanj vgrajene vse vodovodne in električne instalacije, vključno z vgrajenimi vtičnicami, telefonskim in kabelskim priključkom, žlebovi, odtočnimi cevmi, okni in vrati. Priporočamo vam, da so zidovi z notranje strani že ometani in po tleh položeni cementni estrihi. Vgradnja okenskih polic lahko poteka skupaj z namestitvijo fasade.

 

Različne vrste sistemov

Termoizolacijsko ploščo uporabljamo predvsem za stene in streho hiše. Na voljo je v treh osnovnih različicah, povezanih z vrsto plošče: plošče iz poliuretana, iz polistirena in takšne, ki so napolnjeni s kameno volno. Najkakovostnejša izbira so plošče iz poliuretana, ki ga namestijo na večino stavb, ki se morajo segreti ali ohladiti oziroma jih uporabljamo za posebne namene, kot so hladilnice sadja in zelenjave.

Na strehah z ukrivljeno površino in v objektih, kjer je pomembno omogočiti naraven vir svetlobe, uporabljamo leksan plošče (na sliki spodaj). Le-te je možno tudi kombinirati z drugimi rešitvami, na primer termoizolacijsko ploščo. Rebrasto pločevino pa po navadi uporabljamo za zgradbe, ki ne potrebujejo toplotne izolacije, kot so na primer skladišča.

 

Kaj dosežemo s termoizolacijsko fasado?

Ogrevanje doma pozimi predstavlja od 50 do 70 odstotkov vseh stroškov za energijo. Večina starejših hiš je namreč zgrajena z neprimerno izolacijo in fasado, posledica pa je večja poraba za ogrevanju v zimskem času in hlajenje doma v poletnih mesecih. Treba je upoštevati, da stari materiali, kot so kamena volna, z leti izgubljajo izolacijsko moč. Zaradi tega mora biti fasada po možnosti termoizolacijska in pravilno vgrajena, da preprečite energijske izgube in razvoj plesni.

 

Z najcenejšo termoizolacijsko fasado iz stiroporja lahko prihranimo od 40 do 60 odstotkov energije za ogrevanje in pri stroških za gradnjo. Takšna izolacija je primerna tudi za sanacijo starejših hiš, ki še nimajo toplotne zaščite.

 

Vir: http://mojdom.dnevnik.si

Izberi PRAVO, izberi ANRO


Pravi les namesto keramike v kopalnici? Zakaj pa ne!  nedelja 09/03/2014


Še pred nekaj leti so v kopalnicah prevladovale keramične ploščice. Lepi toda hladni prostori pa so začeli doživljati preobrazbo, saj je v kopalnicah danes vse bolj zaželen material pravi les, ki je topel in prijeten na dotik, poleg tega pa tudi delno uravnava vlažnost.


Tudi če imate radi keramične ploščice, ni nujno, da jih položite vsepovsod v kopalnici. Ploščice in fugirna masa niso tako nepropustne, kot velja tradicionalno prepričanje, zato niso idealna izbira za videz, trajnost in čistočo mokrih prostorov, kot so kopalnice ali kuhinje. Pravzaprav lahko z lesom v kopalnici naredite enkraten dizajn, ker ponuja barvo in globino ter ublaži videz trdih keramičnih površin. Poleg tega, da je trajna izbira za tla, je primeren tudi za oblaganje stropa, saj v kopalnico doda vzdušje naravne topline.

Pravilna zaščita površin in lesenih oblog

Seveda se je treba ob polaganju na strop zavedati morebitnih težav z vlago. Zato strokovnjaki priporočajo, da je v kopalnico vgrajen ventilator, najboljša zaščita pred v zrak dvigajočo se paro pa je zaščita stropne površine in lesa. Strop je pred polaganjem priporočljivo zaščititi s katranovim papirjem (črn papir, ki ga uporabljajo tudi pod strešniki), les pa s kuhanim lanenim oljem ali poliuretanom na vodni osnovi. Pri tem se je treba prepričati, da je lesena obloga res dobro prepojena. Katranov papir je vodoodporen in zadrži vlago, ki bi morebiti prodrla do stropa, tako da se vrne v prostor in se tam posuši.

S poliuretanskim lakom zaščiten les ohrani svojo lepoto in vidne žile. Priporočljivo je, da za opaž ne uporabimo navadnih desk, temveč deske na pero in utor, da čim bolj zmanjšamo možnost prodiranja vlage v stene. Če k lesenemu opažu dodamo omarice iz lesa (prav tako zaščitene pred vlago) v drugačni barvi, je prostor živahnejši in ublaži stroge linije zidov, kjer ti niso obloženi z lesom. Še posebno lepo je videti, če se lesena talna obloga iz predsobe brez prekinitve nadaljuje v kopalnico, kar stanovanju daje vtis večje pretočnosti.

Kot podloga v kabini za prhanje

Kadar z lesom v kopalnici nočete pretiravati, ga lahko uporabite zgolj kot podlogo v kabini za prhanje, saj je les pod nogami mnogo bolj prijeten kot ploščice ali pršna školjka. Obstajajo vrste lesa, ki so same po sebi odporne na vodo, na primer tikovina, preprosto pa jih je tudi čistiti z običajnimi gospodinjskimi čistili. Ne nazadnje pa lahko vodoodporne lesene rešetke postavite tudi na površino s keramičnimi ploščicami in tako ublažite njihovo hladnost, ko stopate iz kadi ali kabine za prhanje.

 

Vir: http://mojdom.dnevnik.si

Izberi PRAVO, izberi ANRO


Fasade prenavljamo, zgradbe pa so navznoter "gnile" četrtek 27/02/2014

Stanovanjskim objektom, ki ne izpolnjujejo bistvenih zahtev za varno bivanje po veljavni zakonodaji in standardih ter imajo slabe bivalne pogoje, prenavljamo zgolj fasade oziroma jih toplotno izoliramo. Navznoter pa ostajajo »gnili« še naprej. Cilj prenove stavb mora biti dvig celotne bivanjske in gradbene kvalitete in ne le izboljšanje njihove energetske bilance

Tretjina prebivalstva Slovenije živi v večstanovanjskih stavbah in okrog 40 odstotkov teh stavb je starejših od 50 let – torej se približuje ali presega teoretično obdobje uporabnosti stavbe, ki je 60 let, ko je praviloma potrebna njena korenitejša prenova, je v komentarju, objavljenem na portalu Arhitekturne politike, zapisal Tomaž Krištof iz Studia Krištof. Preračunano to pomeni tudi, da približno četrt milijona Slovencev živi v blokih in podobnih stavbah, zgrajenih v času, ko protipotresna gradnja še ni bila predpisana. Že malo močnejši potres bi sprožil pravo socialno bombo.

Tretjina stanovanj je v vsaj delno nezdravem stanju

Kar četrtina prebivalstva živi v stanovanjih, ki niso premajhna samo po kvadraturi, ampak tudi po številu sob glede na število članov gospodinjstva, tretjina stanovanj pa je v stanju, ki se bi ga dalo opisati kot vsaj delno nezdravo (plesen, vlaga, prepereli okenski okvirji, itd.). Veliko blokov je brez dvigal in tudi brez požarnih stopnišč in drugih oblik zagotavljanja požarne varnosti. A kljub temu sta korenček in palica državne politike – subvencije Ekosklada in muke po PURESu – namenjena izključno samo energetskim prenovam objektov. In tudi lastniki ob vseh pomanjkljivosti njihovih stanovanj dejansko prenavljajo skoraj samo to (vir statističnih podatkov: Stanovanjska problematika v RS, 2012.)

Danes obseg stanovanjskega stavbnega fonda pretežno zadošča demografski sliki prebivalstva in novih stavb se ne bo več gradilo tako množično kot v preteklih desetletjih. Večina nas je torej obsojena na življenje v starih stavbah – ki pa zahtevam sodobnega časa nikakor več ne služijo. Zato se je potrebno njihovih prenov lotiti sistematično in predvsem celostno. To še zdaleč ne pomeni samo energetske prenove fasadnega ovoja. Pomeni tudi razširitev fasadnih odprtin, povečanje balkonov in teras, namestitev manjkajočih dvigal, izboljšanje potresne in požarne varnosti objektov, ureditev prezračevanja zaprtih prostorov, zvočne izolativnosti; kjer se da, pa tudi povečanje samih stanovanj z razširitvijo objektov ali združevanjem enot.

Subvencije za prenovo po današnjih standardih

Cilj prenov mora biti dvig celotnega bivanjskega in gradbenega standarda obstoječih stavb in ne le izboljšanje njihove energetske bilance. Subvencije Ekosklada in ostalo politiko prenov objektov je nujno razširiti na celostne arhitekturne prenove večstanovanjskih zgradb, kar lahko postane tudi nov nacionalni projekt (ne samo socialni, ampak tudi gospodarski oziroma gradbeni). Subvencije naj se podeljujejo le tistim prenovam, ki dotrajane stavbe v celoti spravi na današnje standarde. Stanovanjski sklad naj se loti sistematičnega odkupovanja blokovskih stanovanj, združevanja manjših enot v večje in ponovne odprodaje. Zakonodaja naj se spremeni tako, da bodo celostne arhitekturne prenove možne že ob soglasju dvotretjinske večine etažnih lastnikov, ne pa več čisto vseh.

In končno, ljudem, ki so v preteklih letih tako pokorno sprejeli nujo energetskih prenov, naj se dopove, da prevelik račun za plin in ogljični odtis nista edini stvari, ki bi jih morali motiti pri njihovih stanovanjih!

 

Vir: http://mojdom.dnevnik.si

Izberi PRAVO, izberi ANRO


Imate težave z vlago ali plesnijo v stanovanju?petek 17/01/2014

Zagotovite si svež zrak v prostorih. Če je v našem stanovanju zatohel, slab zrak in če nas moti prevlažen zrak ter se večkrat slabo počutimo, lahko z vgradnjo prezračevalnega sistema odpravimo vzroke teh težav.  

Zrakotesne zgradbe potrebujejo dobro zračenje. Novejša stanovanja so zgrajena skladno s predpisi, ki veljajo v gradbeništvu za izgradnjo stanovanj. Ti posebno pozornost namenjajo energetskim izgubam, kar terja dobro izoliran ovoj zgradbe ter kakovostna, za zrak neprepustna okna in vhodna vrata. Zelo redko pa imajo stanovanja izvedeno prezračevanje. Kuhinjske nape in ventilatorji zgolj prisilno črpajo slab zrak iz stanovanja, ne zagotavljajo pa dotoka svežega zraka, zato se ustvari podtlak, in ko odpremo vhodna vrata, v prostor vdre še slab zrak iz neprezračenih hodnikov.

Decentraliziran prezračevalni sistem

Zračenje večkrat na dan z vsaj pet minut na stežaj odprtimi okni je pogosto nezaželeno zaradi prepiha, vdora hrupa, umazanega zraka, pozimi in vdora hladu v ogret prostor, poleti pa vdora toplega zraka v ohlajen prostor. Naknadna vgradnja prezračevalnega sistema je enostavna in cenovno ugodna.

Ena od rešitev problema je vgradnja decentraliziranega prezračevalnega sistema. Z njo lahko učinkovito, kakovostno, energetsko varčno, trajno in cenovno ugodno uredimo prezračevanje v svojih bivalnih prostorih. Glavne prednosti decentraliziranega prezračevalnega sistema:

– vsi prostori se nenehno prezračujejo, ne da bi odpirali okna,

– manj je alergij (prahu in cvetnega prahu, hrupa, pršice ostanejo zunaj),

– iz vseh prostorov se odvajajo slab zrak in neprijetne vonjave ter škodljivi hlapi (npr. barve, topila, pohištva, preproge in čistila),

– izloča se vlaga, s čimer se prepreči nastajanje plesni,

– izguba toplote je minimalna, saj ni potrebe po odpiranju oken ali vrat. S tem privarčujemo pri porabi energije.

 

Štiričlanska družina – deset litrov vlage na dan

Povprečna štiričlanska družina v prostor vnese deset litrov vlage na dan. S tem se ustvarjajo ugodne razmere za razvoj plesni in pršic, ki so dokazano najnevarnejši povzročitelji bolezni dihal.

 

Vir: http://mojdom.dnevnik.si

 

Izberi PRAVO, izberi ANRO

 


Ali ima hiša sploh lahko preveč toplotne izolacije? četrtek 16/01/2014

 

 

 

 

 

 

 

 

Zagovorniki klasične gradnje trdijo, da je prav značilnost starih objektov, da »dihajo«, pripomogla k njihovi dolgotrajnosti in notranji klimi, ki ne ogroža zdravja ljudi. Ali predobra izolacija resnično lahko ogrozi zdravje uporabnikov prostorov?

V gradbeništvu pogosto omenjajo pojem »dihanja« - stene, ki dihajo, fasada, ki diha, barve, ki omogočajo zidovom, da dihajo...  Zagovorniki klasične gradnje so prepričani, da imajo hiše, stare tudi nekaj deset ali celo sto let, naraven pretok zraka, in da je prav to skrivnost njihove vzdržljivosti.

Vlaga ustvari ugodne pogoje za razvoj plesni

Pomanjkljivost vdiranja zraka v prostor je, da nimate nadzora nad njegovim pretokom skozi objekt. Zrak in vlaga lahko načneta zidove in razpoke, vlaga pa se tam kondenzira in ustvari ugodne pogoje za razvoj plesni. Pojav vlage, denimo na območju lesene strehe, lahko ogrozi varnost objekta. Pozimi topel zrak uhaja iz objekta, zamenja pa ga nov, hladnejši, za ogrevanje katerega je potrebna energija. Če ni popolnega nadzora nad pretokom, se potrošnja energije poveča, ogrožena pa sta tudi varnost objekta in zdravje ljudi.

Učinkovita zatesnitev po eni strani premaguje te težave, vendar pa ustvarja problem – prostor ne diha. V dobro zatesnjenih hišah je zato potreben sistem za prezračevanje, ki omogoči prečiščevanje zraka v objektu. Morda obstaja teoretična meja, ko ima objekt preveč toplotne izolacije, vendar pa je imajo zgradbe večinoma premalo. Kot spodnja meja za toplotno izolacijo objekta naj služijo državni predpisi, vsako izboljšanje teh minimalnih standardov pa je le zaželeno.

Dobra toplotna izolacija pomeni prihranek

Dobro izolirane zgradbe so cenejše za ogrevanje in hlajenje, ne dovoljujejo pojava vlage in plesni v objektu, kakovost zraka pa je lahko v vsakem trenutku nadzorovana s pomočjo prezračevalnega sistema. Če se odločate za dodatno izolacijo, sta pomembni vprašanji, kje jo boste namestili in koliko je bo. Nekateri izdelki za izolacijo imajo boljše lastnosti od drugih, vendar pa bi vam moralo biti vprašanje, ali ste hišo preveč izolirali, zadnja skrb.

Hiša, ki preveč diha, porabi veliko več energije in lahko potencialno ogrozi zdravje ljudi - možnosti za lahko, hitro in poceni sanacijo pa ni. Prav tako ne zagotavlja kakovosti zraka. Po drugi strani pa dobro izolirana hiša pomeni veliko manj stroškov, večje udobje pa tudi večjo kakovost zraka, zahvaljujoč prezračevalnemu sistemu. 

Vir: http://mojdom.dnevnik.si

Izberi PRAVO, izberi ANRO

Share