V tem delu prispevkov si lahko preberete o energetsko varčni gradnji pasivnih, montažnih ter klasičnih hiš ter drugih energijsko varčnih sistemov

 Starejše hiše se izplača energetsko sanirati, četudi nimate privarčevanega denarja ponedeljek 20/01/2014

 


Sami si lahko izračunate toplotne izgube vaše stavbe sreda 19/02/2014

Slovenija je zaradi evropske zakonodaje uvedla obvezne energetske izkaznice za stavbe ob prodaji ali najemu. Gre za listino s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Tokrat sicer ne bomo govorili o izkaznicah, bomo pa predstavili, kako lahko sami dobite vsaj približen uvid v energetsko učinkovitost vaše stavbe.

Da boste videli, v kateri kategoriji je vaš objekt, in na podlagi dobljenih vrednosti presodili nujnost toplotnoizolacijske obnove objekta, nemalokrat oziroma kar praviloma pa je treba misliti tudi na sanacijo ogrevalnega sistema.

Izračun porabe na kvadratni meter

Za izračun toplotnih izgub vašega objekta sta na voljo dve možnosti. Prva je ocena toplotnih izgub na osnovi porabe energenta obstoječega ogrevalnega sistema, druga pa na podlagi specifik vaše hiše – na primer porabe kurilnega olja v klasičnem kotlu, zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina ali peletov, prav tako pa lahko izračunate tudi toplotne izgube glede na porabo drv. Potem delite stroške za ogrevanje s kvadratnimi metri in dobite ceno ogrevanja na kvadratni meter, kar vam da takoj zelo dobro informacijsko vrednost vašega objekta, prav tako pa lahko dobite tudi porabo energenta na kvadratni meter.

Ob tem je treba upoštevati tudi izkoristke kotla. Ti so za kotle na plin (zemeljski ali UNP) približno 92 odstotkov, v kondenzacijskem je 97-odstoten izkoristek, v dobrih kotlih na kurilno olje je ta približno 90-odstoten, v dobrih kotlih na drva 70-odstoten (žal je ta praviloma v številnih starejših kotlih bistveno nižji), izkoristek v pečeh na pelete pa je približno 90-odstoten. Sedaj pa še energetske vrednosti posameznih energentov. Energetska vrednost zemeljskega plina je 9,26 kWh/m܁ utekočinjenega naftnega plina 12,82 kWh/kg, ekstra lahkega plinskega olja 9,96 kWh/l, posušena drva z manj kot 20 odstotki vlage imajo energetsko vrednost 1.800 kWh/m܁ peleti pa 5 kWh/kg.

Primerjave cen energentov

Povsem mimogrede naj prostor izkoristimo še za grobo primerjavo cen kurjenja glede na različne energente. Daleč najcenejše je kurjenje drv v kvalitetnem kotlu, sledijo peleti, le nekoliko dražje pa je ogrevanje z zemeljskim plinom v kondenzacijskem kotlu, medtem ko je ogrevanje z UNP dražje od ogrevanja na kurilno olje – seveda s predpostavko, da upoštevamo samo cene energentov brez amortizacijskih in investicijskih stroškov. Vse to govori tudi v prid pravilnosti odločitve nekega našega bralca in naše razlage, ki smo mu jo že posredovali preko telefona. Objekt ogreva s kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin, sanitarno vodo s toplotno črpalko, bil pa je pred dilemo, česa se lotiti najprej – obnove oken in obnove izolacije ali zamenjave dokaj racionalnega sistema ogrevanja za toplotno črpalko. Nasvet je logičen: najprej toplotnoizolacijska obnova, tako racionalnega sistema ogrevanja pa skoraj ni smiselno menjati.

Kategorije stavb

Iz dobljenega podatka specifične porabe, vidite, v katero kategorijo sodi vaša hiša ali vaše stanovanje, kajti približno vrednost boste s tem izračunom dobili tudi lastniki stanovanj v večstanovanjskih zgradbah. Če drugega ne, boste ugotovili, kakšna je poraba v vaši hiši in v katero kategorijo sodi.

Pasivne hiše: objekti, ki imajo toplotne izgube 15 do 25 W/m2, min. 35 cm izolacija zunanjih zidov, min. 40 cm izolacije strehe, koeficient toplotne prehodnosti oken največ 0,8.

Nizkoenergijske hiše: novogradnje z odlično izolacijo, katerih toplotne izgube znašajo med 25 in 40 W/m2, min. 20 cm izolacija zunanjih zidov, min. 30 cm izolacije strehe, koeficient toplotne prehodnosti oken največ 0,8.

Hiše z zelo dobro izolacijo: novi ali obnovljeni objekti z zelo dobro izolacijo, katerih toplotne izgube ne presegajo 50 W/m2, min. 15 cm izolacija zunanjih zidov, min. 25 cm izolacije strehe, koeficient toplotne prehodnosti oken največ 1,0.

Hiše z dobro izolacijo: toplotne izgube za takšen objekt ne presegajo 60 W/m2, min. 8 cm izolacija zunanjih zidov, min. 20 cm izolacije strehe, koeficient toplotne prehodnosti oken največ 1,1.

Hiše z minimalno izolacijo: objekti, ki imajo toplotne izgube večje od 75 W/m2,stene brez izolacije, min. 10 cm izolacije strehe, koeficient toplotne prehodnosti oken največ 1,3.

Opis objekta

Spec. poraba toplote (W/m2)

Koeficient U (W/m2)

Pasivne hiše

15

0,14

Nizkoenergijske hiše

25

0,2

Novogradnja z zelo dobro izolacijo

50

0,32

Novogradnja z dobro izolacijo

60

0,5

Novogradnja z minimalno izolacijo

75

0,65

Starogradnje z običajno izolacijo

80

1

Gradnje po letu 1980 z minimalno izolacijo

85

1,1

Starejši objekti brez izolacije

110

1,5

 

Tako rekoč pri vseh kategorijah stavb pod standardom hiš z dobro izolacijo oziroma porabo nad 75 W/m2 je smiselno razmišljati o celoviti toplotni obnovi stavb.

Vir: http:// mojdom.dnevnik.si

Izberi PRAVO, izberi ANRO


Toplotna črpalka in talno ogrevanje – prava kombinacija   - petek 31/01/2014

Stavba stara 28 let z uporabno površino 200 m2, je večinoma ogrevana s talnim ogrevanjem, manjši del z radiatorji in ni toplotno izolirana. Lastnik stavbe, dr. Alojz Poredoš se je odločil, da bo stavbo ogreval s toplotno črpalko zrak/ voda, zato je iz kotlovnice odstranil stari kotel na olje in cisterno. Je predstojnik katedre za toplotno in okoljsko tehniko ljubljanske univerze, zato je po vgradnji črpalke skrbno meril njene učinke. Pri tem je sodeloval tudi proizvajalec toplotne črpalke, Termo-tehnika Kronovšek, ki je ugotovitve uporabil ter izboljšal krmiljenje odtaljevanja.

Vgradili so dražjega, ki deluje

V primerjavi z vgradnjo sodobnega ogrevanja na plin ali kurilno olje, je bil nakup črpalke dražji za okrog štiri tisoč evrov. Pri tem je Eko sklad prispeval 1.500 €, zato je bila končna cena za toliko nižja. Vgrajena toplotna črpalka odda za 12 kW toplote pri temperaturi zunanjega zraka 2°C in temperaturi predtoka 35°C. Naprava ima grelno število COP 3,7 in električno priključno moč 3,6 kW. Ugotovili so, da je toplote dovolj in da je naprava uspela v stavbi vzdrževati temperaturo med 22 in 23°C. V februarju, ko je temperatura za dalj časa padla globoko pod ničlo, se je nekajkrat vključil vgrajen električni grelnik moči 6 kW, ki pa je deloval samo 10 ur. Grelno krivuljo so nastavili tako, kot da bi bili povsod nizkotemperaturni radiatorji, zato je temperatura predtoka nihala med 38 in 55°C.  

Nekaj ugotovitev in posledic

Lastnik ugotavlja, da so, kljub splošnemu prepričanju, toplotne črpalke primerne tudi za ogrevanje stavb, ki še nimajo sodobne toplotne izolacije. Kljub prepričanju, da bi poleg toplotne morali vgraditi še kotel za premostitev najhladnejših dni, se je pri tej stavbi pokazalo, da to ni potrebno.

Proizvajalec črpalke je analiziral meritve v Poredoševi hiši in prilagodil svoj program za odtaljevanje zunanjega izmenjevalca. Kadar je zunaj hladno, zračna vlaga pa visoka, se lamele hitro zaledijo. Učinek je podoben kot v domačem hladilniku, če led na debelo prekrije stene zamrzovalnika, deluje kot izolator in hlajenje še komaj deluje. Zato je potrebno izmenjevalec čim hitreje odtaliti, toploto pa doda električni grelnik ali jo odvzamejo stavbi, s tem pa se učinkovitost toplotne zmanjšuje. Kronovšek je program odtaljevanja uspel skrajšati za 70%, ter s tem občutno povečal učinkovitost svojega izdelka. Ugotovili so tudi, da bi lahko zmanjšali porabo elektrike za obtočne črpalke. Če povečajo pretok se zmanjša potrebna temperatura predtoka, grelno število toplotne pa se poveča, zato bodo črpalke zamenjali z učinkovitejšimi.

Prihranki

Kljub temu, da so mnogi odkimavali, je lastnik stavbe trdil, da bo toplotna črpalka zadostovala, kar se je tudi zgodilo. Vseh meritev še niso analizirali, vendar so rezultati že zdaj dobri. Skupni strošek za ogrevanje hiše in pripravo tople sanitarne vode od 3. oktobra lani, ko se je začela ogrevalna sezona, do konca letošnjega aprila, je bil 675 €. V tem času je toplotna črpalka oddala 21.400 kilovatnih ur toplote, za kar bi potrebovali okrog 2300 litrov kurilnega olja, zanje pa bi morali plačati okrog 1.900 €. V enem letu bo zato prihranek znašal 1.225 €. Če bi ogrevalni sistem v celoti predelali na talno ogrevanje in opustili še tistih nekaj radiatorjev, bi bil prihranek še večji. Lastnik ugotavlja, da se bo naložba povrnila v letu in pol, kar je izjemno kratek čas vračila, ki pa samo dokazuje, da so nizkotemperaturni sistemi v povezavi s toplotno črpalko daleč najboljša rešitev.

Vir: http://varcevanje-energije.si

Izberi PRAVO, izberi ANRO


Starejše hiše se izplača energetsko sanirati, četudi nimate privarčevanega denarja ponedeljek 20/01/2014

 

 

 

 

 

 

 

Na portalu www.varcevanje-energije.si in v reviji odpirajo novo serijo člankov OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR na temo ogrevanja oz. energetske prenove stanovanjskih hiš, in sicer s praktičnimi prikazi, da je ob sanaciji ogrevanja z uporabo različnih energentov možno stroške znižati na 1.000 EUR letno, kar je najbrž cilj vseh energetskih sanacij, saj običajno večina starejših hiš, porabi nekajkrat več za ogrevanje.

Spodnji grafikon porabljenih sredstev namreč nazorno pokaže, da smo pred dvema letoma porabili cca. 18% družinskega proračuna za hrano, enak delež za prevoz, cca. 17% skupaj pa za stanovanje vodo, elektriko, plin ali drugo gorivo. Stanje se v škodo potrošnika žal izrazito poslabšuje.

Kako smo živeli leta 2010
Iz grafikona razberemo, da je povprečna slovenska družina, z letnim prihodkom 25.000 EUR (povprečna neto plača je uradno v mesecu juliju znašala 958 EUR), od tega za stanovanje in ogrevanje stanovanja 2010 plačala 4.250 EUR, sedaj v letu 2012 pa najmanj 5.600 EUR, ker so se po dveh letih stroški energentov (kurilnega olja) dvignili za najmanj  40%, drugi stroški pa tudi nenehno naraščajo.

Rešitev - energetska sanacija hiše z najetim kreditom
V naslednjih 10 letih bomo z novo vpeljanimi in izvedenimi ukrepi energetske sanacije, glede na predpostavko sedanje letne porabe za ogrevanje vsaj 2.600 EUR (v kolikor ogrevamo s kurilnim oljem s porabo 2.500 l)  privarčevali kar konkretno veliko družinskega proračuna – to je vsako leto vsaj 1.300 EUR, kar v desetih letih znese najmanj 13.000 EUR.

 

Slovenci enako potrošimo za prevoz kot za hrano,

isti delež pa predstavljajo še stroški za stanovanje,

vodo, elektriko, plin ali drugo gorivo.

 

Ob predpostavki, da se investicija ogrevalnega sistema poplača s prihranki v 3 do 5 letih (odvisno od vrste ogrevalnega sistema) so v preostalih 7 oz. 5 letih prihranki tolikšni, da s tem privarčevanim denarjem, ki ga sedaj več ne mečemo proč za predrag energent, lahko dejansko za manjšo hišo izvedemo še sanacijo fasade in stavbnega pohištva, ter pridemo dejansko do nove - povečane vrednosti objekta, namesto, da bi ta denar stekel v žepe preprodajalcev energentov in držav, ki svet delajo ranljiv bolj, kot si predstavljamo.

K sodelovanju so povabili  g. Matjaža Valenčič, energetskega svetovalca mreže ENSVET, ki jim je podal stališče o ekonomski upravičenosti  energetske sanacije hiše.

Ob predpostavki, da povprečna družina porabi za ogrevanje 2.500 l kurilnega olja letno, je ta strošek pred dvema letoma znašal 0,74 x 2.500 =1.850 €. Danes ta strošek ogrevanja znese 2.660 €, prišteti pa je potrebno še prevoz.
Eko sklad nudi kredit do 20.000 €, vračilne dobe do 10 let. Informativna mesečna anuiteta znaša 182,19 EUR, za obrestno mero 1,79 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obrestno mero za mesec september 2012, ki znaša 0,294 % (3M EURIBOR365). Pod določenimi pogoji je možno najeti celo do 80.000 € kredita, in sicer pod enakimi pogoji.

 

Strošek ogrevanja lahko dejansko prepolovimo!
•    Pomembni so prihranki poplačani z investicijo v nov ogrevalni sistem,
•    Po 10 letih izplačamo kreditne obveznosti iz prihrankov, ter povečamo vrednost objekta,
•    Iz družinskega proračuna nismo trošili lastnih sredstev,
•    Za izvedene ukrepe smo koristili le prihranke.

 

Stroške sklenitve kreditne pogodbe in vodenja kreditov, ter kreditnega zavarovanja zaračuna pooblaščena  banka  in sicer:
-     za sklenitev kreditne pogodbe v enkratnem znesku 1,5 % od vrednosti najetega posojila, oziroma najmanj 50,00 EUR in ne več kot 150,00 EUR, oziroma najmanj 50,00 EUR in ne več kot 150,00 EUR,
-     za vodenje kredita enkrat letno 45,00 EUR (sorazmerni delež stroškov vodenja kredita za prvo koledarsko leto se plača ob podpisu kreditne pogodbe, za vsako naslednje leto se strošek vodenja plača na začetku leta za tekoče leto),
-     za zavarovanje vračila kredita zavarovalno premijo, ki je odvisna od odplačilne dobe kredita in zavarovalne osnove, izračunane po naslednji formuli: anuiteta kredita x število mesečnih anuitet. Zaračunana premija je zmnožek zavarovalne osnove in zavarovalne premije, izražene v odstotku (premijski stavek), in sicer 1,67 % za odplačilno dobo od 9 do 10 let.
Poleg kreditov Eko sklad razpisuje tudi subvencije. Trenutno so te za letos porabljene, nov razpis pričakujemo po 1.1.2013. Do sedaj so znašale subvencije do 25% upravičenih sredstev, kako pa bo v novem razpisu, še ni znano.
-    Zamenjavo oken – zadnja leta so bila subvencionirana samo učinkovita lesena okna.
-    Zamenjavo ogrevalnega sistema – zadnja leta je bil subvencioniran ogrevalni sistem na lesno biomaso ali toplotne črpalke.
-    Povečanje izolacije in izvedbo fasade – zadnja leta je bila subvencionirana fasada z najmanj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ  ≤  0,045 W/mK.

 

 

Grafikon 1: Povprečna porabljena sredstva gospodinjstev (%), Slovenija, 2010

 

Prioriteto ukrepov vaše energetske sanacije hiše določite glede na vračilno dobo posameznega ukrepa in glede na stanje stavbe. Lahko se posvetujete tudi z energetskim svetovalcem ENSVET.

Svetujem celovito obnovo, po kateri se bo raba energije znižala od 5 do 10 krat, iz 2.500 l kurilnega olja na 250 do 500 l  letno. Posamezni parcialni ukrepi naj bodo taki, da jih ob naslednjem ukrepu ne bo potrebno spreminjati. Če nimate dovolj denarja za celotno fasado, je bolje, da izolirate samo dve steni, kot da vgradite polovično izolacijo na vse stene. Če letos zamenjate ogrevalni sistem in pustite ostale ukrepe za prihodnje, bo verjetno naslednje leto, po dodatni toplotni zaščiti stavbe, ogrevalni sistem predimenzioniran.


Vir: http://varcevanje-energije.si

 

Izberi PRAVO, izberi ANRO


Prava cena pasivne hiše četrtek 16/01/2014

Pregled, meritve in resnični stroški gradnje pasivne hiše proizvajalca Marles so vzeti iz diplomske naloge Vesne Petrovič, ki v tej stavbi tudi stanuje. Stavba za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople vode ne porabi več kot 15 kWh/m2 na leto, ima 140 m2 bivalne površine, je toplozračno ogrevana, ima vgrajen rekuperator, zrak pa zajema po vkopani cevi.

Stroški gradnje in delovanja
Končni račun je pokazal, da je cena montažne pasivne hiše za 24 % višja, kot enaka običajna izvedba istega proizvajalca. Cena je višja zaradi temeljne plošče, debelejše izolacije zunanjih sten, vgradnje boljših oken in vrat ter dražje ogrevalne naprave. Cena je višja tudi zaradi izvedbe posebnih detajlov ovoja in zrakotesne gradnje. Letni stroški delovanja znašajo 310 €, v kar je všteta menjava filtrov in porabljena elektrike. Izmerili so, da je resnična poraba energije 12 kWh/m² in leto, poraba za pripravo tople vode pa je višja kot za ogrevanje stavbe, kar je za dobro zgrajene pasivne hiše običajno.

Kdaj se povrne vložen denar
Denar vložen v kompaktno prezračevalno napravo in razvod, okrog 22.000 € se bo povrnil že v 3,6 letih. Vračilo vložka v pasivno zgradbo pa se povrne šele po 32 letih, kar je razmeroma dolga doba. Če odštejemo subvencijo, ki znaša okrog 100 €/m², pa se čas vračila skrajša na 22 let, kar je še vedno dolga doba. Ekonomsko gledano je upravičenost takšne investicije vprašljiva, če pa upoštevamo življenjsko dobo stavbe, ki znaša od 50 do 100 let, pa postane odločitev za gradnjo spet smotrna. Pri tem je potrebno upoštevati, da je energija že danes največji strošek ter da so cene rasle bolj, kot so predvidevali črni scenariji.

Klimatske razmere v prostorih
Izkušnje in meritve so pokazale, da sistem prezračevanja deluje primerno za pasivno hišo in da so tudi stanovalci zadovoljni. Bivanje v taki stavbi ima več prednosti, saj je temperatura skoraj konstantna in niha za okrog 2°C v enem dnevu, zrak pa je vedno svež in filtriran.

V zimskem času pa vlažnost zraka zelo pade in se giblje okrog 33%, kar je pod mejo ugodnosti. Nizka vlažnost hkrati zagotavlja, da bodo kanali razvoda zraka v stavbi ves čas čisti, sobne rože pa v takšnem okolju slabše uspevajo ali pa jih je potrebno stalno zalivati. Poleti lahko pride do pregrevanja prostorov kljub temu, da je vstopna cev za zrak vkopana.

Kljub višji ceni in naštetim dejstvom se bo gradnja varčnih objektov zagotovo nadaljevala, zlasti če bo država s subvencijami spodbujala takšno gradnjo.

Vir: http://varcevanje-energije.si

 

Izberi PRAVO, izberi ANRO

Share